Kako uspeh in neuspeh vplivata na motivacijo športnika
Ko govorimo o motivaciji, se lahko usmerimo na različna področja, saj motivacija ni pomemben dejavnik le pri športu. Motivacija igra pomembno vlogo tudi v šoli ali na splošno v življenju.
Vsakodnevno se srečujemo s športom. Nekateri se s športom ukvarjajo profesionalno, drugi rekreativno, nekateri pa si raje prižgejo televizijo in spremljajo ter navijajo za naše obetavne športnike. Čeprav smo majhna država, se naši športniki karseda dobro kosajo z drugače močnejšimi narodi. V ozadju vsakega športnika je ogromno fizičnih in psihičnih priprav. Vsak izmed športnikov ima svoj način, kako se motivirati pred tekmo.
Motivacija za šport je ključna pri vsem, kar vpliva na športne dosežke: fizična in psihična pripravljenost, tehnični in taktični trening ter splošni življenjski stil, kar vključuje spanje, prehrano, delo in odnose. Pri doseganju rezultatov je motivacija za šport edini element, nad katerim ima športnik nadzor. To je tudi razlog, zakaj je motivacija v športu tako pomembna.
Obstajajo 3 stvari, ki vplivajo na izid športnih dosežkov. Prvič, sposobnost, ki vključuje fizične, tehnične, taktične in psihične sposobnosti. Sposobnost je nekaj, s čemer se rodimo in je ne moremo spreminjati, zato je zunaj dosega našega vpliva. Drugič, težavnost tekmovanja, ki vključuje sposobnost nasprotnika in zunanje faktorje, kot so vremenske razmere, vpliv navijačev in podobno. Tudi nad temi dejavniki nima športnik nikakršnega nadzora. Tretji dejavnik je motivacija, ki direktno vpliva na nivo uspeha in nad katero ima športnik popoln nadzor. Če je športnik močno motiviran, da izboljša svoj nastop, potem bo v to vložil veliko časa in truda. Če hkrati nastopata dva tekmovalca, ki imata skoraj enake sposobnosti, bo na končni izid vplivala količina trdega dela, vztrajnost in najboljša predstava. Z drugimi besedami – zmagal bo športnik, ki je bolj motiviran za zmago.
Običajno obstaja velika vrzel med športniki, ki si želijo velikih dosežkov in tistimi, ki se za to resnično trudijo. Dokaj enostavno je reči, da želiš postati uspešen športnik, veliko težje pa je to uresničiti.
Vsak športnik pride nekje v svoji karieri do točke, ko na treningih in tekmovanjih ne uživa več. Imenuje se točka izčrpanosti, ki se začne, ko postanejo zadeve zanj utrujajoče, boleče in dolgočasne, hkrati pa je to točka, ki je v športni karieri zelo pomembna. Loči namreč uspešne športnike od tistih, ki nikoli ne dosežejo svojih ciljev. Večina športnikov namreč na tej točki popusti ali celo obupa. Resnično motivirani športniki pa dosežejo točko izčrpanosti in kljub temu nadaljujejo. Večina športnikov sovraži točko izčrpanosti, obstajajo le redke izjeme, ki se je veselijo. Ta točka nikakor ni prijetna, vendar končni uspeh odtehta žrtvovanje trdega dela. Najboljša možnost na poti športne kariere je, da športnik točko izčrpanosti sprejme kot del napredovanja do zastavljenih ciljev.
Med situacijskimi faktorji, ki tudi pomembno znižujejo motivacijo, je pomen zmagovanja za vsako ceno. Osredotočenost na zmagovanje kot najpomembnejši cilj prinaša nekaj zunanjega.
Na tekmovanju športnik sprejme zunanji lokus kontrole, kar ponovno zniža občutke samodeterminiranosti in s tem notranje motivacije. Pomemben situacijski faktor je tekmovanje. Ugotavljamo, da se pod vplivom tekmovanja notranja motivacija za aktivnost zmanjšuje. Dolgoročno lahko pride do tega, da posameznik opravlja aktivnost samo, če tekmuje, sicer pa ne več. Rezultati kasnejših študij potrjujejo, da tekmovanje enako negativno vpliva na motivacijo in ne samo pri motoričnih nalogah, kot je šport.
Pri športnikih ima velik vpliv notranja motivacija, želja po doseganju določenega cilja. Če je prisotna zgolj zunanja motivacija, športnik navadno ne pride do faze izčrpanosti oz. v fazi izčrpanosti navadno opusti vse, saj mu to ne predstavlja nobene vrednosti.
Prava motivacija za šport pomeni 100 % vložek časa, truda, energije in osredotočenosti v vse vidike športa. Vključuje izvajanje vsega potrebnega za dosego zastavljenih ciljev. Da se v športniku razvije prava motivacija, je potrebno premagati tri prelomnice: usmeritev, odločitev in predanost.
Preden športnik privzame motivacijo, mora razmisliti o različnih smereh, kamor lahko gre v športu. Ima namreč tri možnosti: lahko popolnoma preneha sodelovati, lahko nadaljuje na trenutnem nivoju, lahko pa si prizadeva postati najboljši. Izmed treh ponujenih možnosti se mora odločiti le za eno.
Njegova izbira napoveduje količino časa in truda, ki ga bo vložil v šport ter končni uspeh. Ko se enkrat odloči, mora temu posvetiti sebe v celoti. Če je njegova izbira postati najboljši športnik, potem bo predanost določila ali ima prvinsko motivacijo ali ne. Njegova odločitev biti najboljši ter njegova predanost športu, morata biti ključni prioriteti. Samo s popolno predanostjo svoji usmerjenosti in odločitvi si bo zagotovil pravo motivacijo.
Vsak hrepeni po zmagovanju, ampak potrebno se je zavedati, da za vsako kolajno, zmago ekipe, državnim rekordom,…, stoji ogromno odrekanja in trdega dela, ki je na nek način poplačan. Gotovo pa neuspeh in poraz ekipe na tekmi vpliva na moralo in iz nje se izvlečemo samo pod pogojem, da je naša notranja motivacija močna, ker s pomočjo le-te, bomo gradili in poskušali odpraviti naše napake, ki so nas privedle do neuspeha.
Članek je podkrepljen z dejstvi in raziskavami iz knjižnih gradiv strokovnjakov na področju psihologije športa:
• Kajtna, T. in Tušak, M. (2007). Trener: športna psihologija in trenerji. Ljubljana : Fakulteta za šport.
• Tušak, M. in Faganel, M. (2004), Jaz športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport
• Tušak, M. in Tušak, M. (1997), Psihologija športa. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
• Vodeb, R. (2005), Interpretacija športa. Trbovlje: Fit
Avtorica: Urša Kralj
0 commenti